Gnezdi med trstičevjem in obrežno visoko vegetacijo, gnezdo si splete na tleh. Prehranjuje se s semeni trav, manjšimi žuželkami in pajki. Samci so v poletnem času prepoznavni po črni glavi in podbradku. Na območju Vonarja do sedaj opažen le med prezimovanjem.
Najbolj pogosta vrsta čaplje pri nas. Plašna, saj se ljudem že na daleč izogne. Prehranjuje se z manjšimi vretenčarji (ribe, dvoživke), pogosto jo lahko opazujemo po poljih, kjer lovi predvsem miši, voluharice in krte. Gnezdi skupinsko v krošnjah večjih dreves. Celoletna vrsta.
Plašna ptica, zaradi varovalno barve perja dobro skrita očem. Opazimo jo šele, ko jo splašimo, in poleti z značilnim cik-cak letom. Na območju prezimuje v zimah brez snega in zamrznjene površine vode. Z dolgim kljunom išče v tleh predvsem različne nevretenčarje.
Najbolj pogosta vrsta sove pri nas. Lovi manjše glodavce, ptice, večje žuželke ter žabe. Neprebavljene dele živali, kot so dlaka, hitinski oklep žuželk in kosti, izbljuva v obliki kepice (izbljuvek). Ima izjemen sluh, zato lahko svoj plen natančno zazna, ne da bi ga videla. Oglašanje - skovikanje "kju-viit" in hukanje "hu-huhuuu".
Pogosta celoletna vrsta svetlih listnatih gozdov in gozdnih robov z bogato razraščenim grmovjem. Tudi v živih mejah in zapuščenih sadovnjakih. Gnezdo je značilna okroglasta kepa iz mahu, pajčevin, perja in lišajev, z majhno vhodno odprtino. Pozimi se druži v večje jate skupaj s sinicami.
Gnezdi predvsem v poplavnih gozdovih ter svetlih bukovih in bukovo-hrastovih gozdovih. V večjem številu gnezdi le v starejših sestojih z nadpovprečno količino mrtvega drevja. Iz veje na robu krošnje preži na mimo leteče manjše žuželke. Prezimuje v Podsaharski Afriki.