Deblo z gladko sivkasto skorjo, ki kasneje razpoka ter razvije luskasto lubje lahko doseže premer celo do enega metra in pol. Krošnja je razmeroma redka, pri starih drevesih oblikovana v »dežnik«. Kratke, ploščate iglice morsko zelene barve so trde, ostre in upognjene ter združene v šope.

Ženska socvetja olesenijo v čokate storže, ki so na vrhu konice ugreznjeni. Sprva so rumenkasto zeleni, nato postanejo škrlatno vijolične barve, v njih pa je seme, ki ima do 2,5 cm dolga krilca za jadranje po zraku. Je izrazito svetloljubna vrsta, ki uspeva na vseh tipih tal. Med cedrami je najbolj odporna na onesnažen zrak in odlično prenese nizke temperature. Je hitrorastoča vrsta. V Evropo je bila prinešena leta 1827. Les je trpežen in obstojen, s svojim vonjem odganja žuželke.