Napenjanje ali meteorizem je povečana količina zraka v prebavnem sistemu, kar je pogosta in nič kaj prijetna težava. Če takoj po jedi občutite težo v želodcu, bolečine v trebuhu, pritisk v črevesju, občasno tudi pritisk proti prsnemu košu ali krče v želodcu, gre najverjetneje za pojav, ki ga imenujemo napenjanje.

Napenjanje je pogosto opisano kot občutek prenapolnjenosti in napihnjenosti trebuha. Včasih ga spremljajo vetrovi in driska, pride pa lahko tudi do bolečin v trebuhu in spodnjem delu hrbta.

Kakor večina funkcionalnih prebavnih problemov je tudi napenjanje navadno posledica sodobnega, hitrega življenjskega sloga in prehranjevanja. Najpogostnejši vzroki zanj so:

• pomanjkanje časa
• pretirano uživanje »hitre« hrane
• nepravilna prehrana
• prehitro jedenje oziroma nezadostno žvečenje
• funkcionalno zaprtje

V večini primerov lahko napenjanje odpravimo s spremembo prehranjevalnih navad in življenjskega sloga. Pomembno je, da se naučimo pravilno dihati in temeljito žvečiti. Mnogi posegajo po zdravilih proti napenjanju, ki pa prinesejo le začasno olajšanje, saj ne odpravljajo vzroka, temveč posledico.

Dobra novica je, da je mogoče napenjanje v večini primerov preprečiti, če njegov vzrok ni bolezen, ki zahteva zdravljenje. To pomeni, da je pri funkcionalnih stanjih preventiva usmerjena predvsem v spremembo prehranjevalnih navad in načina življenja.  Zlasti je pomembno vzpostaviti redno prebavo, tj. urediti ritem iztrebljanja. V prehrano moramo vpeljati živila, ki so bogata z vlakninami. Ker lahko to na začetku povzroči poslabšanje simptomov, moramo ta živila uvajati postopno. Nekateri strokovnjaki menijo, da je odličen način preprečevanja napenjanja tudi kombiniranje živil. To pomeni, da z mesom ne jemo krompirja, riža ali testenin, temveč le zelenjavo. Če pa obrok temelji na ogljikovih hidratih, z njimi ne jemo mesa, temveč spet le zelenjavo.

Nekatere rastline in začimbe so bogate z eteričnimi olji, ki pomirjajo prebavila in jih lahko uporabljamo kot sredstva proti napenjanju. Imenujejo se karminativi, delujejo pa tako, da spodbujajo izločanje encimov, ki so potrebni za učinkovitejše prebavljanje hrane. Bolj ko je hrana prebavljena, manj »snovi« ostane za črevesne bakterije, ki proizvajajo pline. Te rastline so predvsem janež, kumina, koper, bazilika, ingver, meta in cimet. Priporočljivo jih je uživati po obroku. 

Nekatere druge rastline je za preprečitev napenjanja bolje uživati pred obrokom. To so rastline, bogate z grenčinami, kot so regrat, artičoka in pelin. 

Skratka, napenjanje je pogost pojav, ki pa se mu lahko izognemo z majhnimi spremembami v prehrani in navadah.

• uravnavamo prebavo,
• v prehrano postopno vpeljujemo živila, bogata z vlakninami, ali pa jih v manjših količinah uživamo večkrat na dan,
• izogibamo se gaziranim pijačam,
• jemo in pijemo počasi ter hrano dobro prežvečimo,
• čez dan pojemo več manjših obrokov,
• med jedjo manj govorimo,
• po obroku se na kratko sprehodimo (če je to mogoče).

Če nam spremembe prehranjevalnih navad in življenjskega sloga ne pomagajo, so lahko vzroki napenjanja pomanjkanje encimov za prebavljanje laktoze in fruktoze ali motnje v delovanju jeter in žolčnika. Napenjanje je lahko tudi posledica jemanja nekaterih zdravil. Če opažate, da vam nič ne pomaga, in če napenjanje spremljajo drugi simptomi, morate obiskati zdravnika, da boste ugotovili pravi vzrok napenjanja.